Ungolliant in Maribor

Spider video

Altera na Ani Mraz

 

Zdaj že tradicionalni festival uličnega gledališča je letos potekal od 26.12.2011 do 30.12.2011 na Mesarskem mostu. Kljub neizmerni nefunkcionalnosti mostu je organizator (Gledališče Ane Monro)  poskrbel za dobro počutje in varnost obiskovalcev in nastopajočih.

Pajkovka, katero je bilo možno videti na Ani Plameniti zgolj kot ognjeno inštalacijo, je tokrat dobila nove razsežnosti. Življenje in smrt v ognju smo pajkovki vdahnili različni ustvarjalci združeni v skupino Altera.

 

Sodelujoči:

Miranda Lukaniuk lipovšek: Kostumografija, gib

Marko Lipovšek: Kitara

Simon Klešnik: Kostumografija

Rok Capuder: Skulptura(pajkovka)

Slavko Trivković: Ognjeni efekti, gib

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PAJKOVKA NA ANI PLAMENITI

 

Ognjena inštalacija, ki je nastala v sodelovanju z oblikovalcem unikatnih kovanih in varjenih  izdelkov Rokom Capudrom-Šlosart, je bila na ogled na festivalu ognjenih ambientov Ana Plamenita. Ob uspešnem sodelovanju je pričakovati, da se bo inštalacija kaj kmalu prelevila v ognjeno predstavo.

Sodelujoči:

Vsi trije so del združenja alternativnih ustvarjalcev ALTERA

 

Fire installation, which was created in collaboration with the designer of unique forged and welded products Rok Capuder- Šlosart, was on display at the festival of fire and light Ana Plamenita. At the successful cooperation is expected that installation will be soon turned into a fire performance.

Participants
  •  Rok Capuder: sculpture
  • Marko Lipovšek: guitar
  • Slavko Trivković: fire

 

 

Malo ognjaže/ A bit of fire manipulation

Ognjeni šov v dolini Kamniške bistrice, oktober 2011

 

Fireshow in Kamniška bistrica valley, october 2011

VERONIKA NA ANI PLAMENITI

VERONIKA

12. in 13. novembra 2010 , festival Ana Plamenita (Gledališče Ane Monro)

Je nadaljevanje projekta Veronika- Legenda v ognju, ki se je odvijal Kamniku. Gre za 6 metersko lutko ženske-kače (legenda kamniške grofice Veronike), ki jo manipulirajo trije animatorji. Lutka na koncu zagori v ponosu svoje grabežljivosti. Tokrat pa je kot uvod, na travniku pod Veroniko zagorela čarovniška ognjena slika spiral življenja in smrti, ki so jo pod vodstvom mogočne Vile Rogovile, priklicali trije podčarovniki. Celoten ritual je spremljal ritem pavk in prodoren glas Vile Rogovile.

Izvedba ognjenega spektakla je bila deležna 1. nagrade festivala Ane Plamenite.

12th and 13th November 2010, Ana Plamenita festival (Ana Monro Theatre)

Veronikas legend comes from Kamnik. She was a bit stingy countess turned into half snake half woman. In this show we made fire mandala and 6 meter long puppet of Veronika. Our work took first place for best fire performance on festival.

Avtor/author: Slavko Trivković
Izdelava lutke/Puppet: Slavko Trivković, Barbara Bulatovič (Bula), Simon Klešnik.
Animacija lutke/animation: Slavko Trivković, Barbara Bulatović, Dušan Teropšič
Vokal/vocal, Vila Rogovila: Rada Kikelj

Podčarovniki: Julija Zupan, Erika Borštnar, Žan Ivanjko,
Pavke/timpani: Janez Spruk
Ognjena risba po predlogi Julije Zupan

Članek iz Ane Glasnice:

foto: Tina Umer

Foto: Bojan Okorn

Slavko Trivković

Vila Rogovila: Rada Kikelj

Foto, Tina Umer:

EARTHEN PATH/GLINENA POT

Site-specific performance ovit v topel ambient živega ognja je izveden na stopnišču tovarne Rog, v okviru festivala Rogovila. Potekal je kot sprehod  od pritličja do zgornjih nadstropij, na katerem si je publika v svojem lastnem ritmu ogledala žive inštalacije, ki so jo pričakale na poti. Vezni element vseh nastopajočih je bila neobdelana, mehka glina, ki jo je vsak uporabil na svojevrsten način. Občutki razigrane punčke, gomazečih kreatur, zazidanene trobentačice,  glinenega žonglerja, zemljenega bitja, erotične kiparke, zasanjanega čarovnika in končne glineno-kitajske čajanke, so v obiskovalcih vzbujala različne tako pozitivne kot negativne senzacije.  Tako nam je uspelo v prehodnem in neobdelanem prostoru pričarati pravcato pravljično vzdušje, ki je za trenutek obudilo življenje golemu, zaprašenemu stopnišču.

Site-specific performance wrapped in a warm atmosphere of live fire was performed on the staircase in abandoned factory Rog, during Rogovila  festival . It ran like a walk from the ground floor to upper floors, where the audience had its own rhythm in experiencing live instalations. Meeting point of all the performers was raw, soft clay, which every performer used in a unique way. Feelings of playful girl, crawling creatures, built in wall  trumpeter,  clay jugglers, earthen creatures, erotic sculptor, meandering wizard and final clay-Chinese tea party were projected on audience. They experience both, positive and negative sensations, during the walk. So finally the old bare and dusty staircase was awaken.

Sodelujoči/performers: Slavko Trivković, Urška Ličef, Katjuša Kovačič, Rada Kikelj, Julija Zupan, Andrej Tomše, Aljaž Klemenčič, Thierno, Kristina Debenjak, Aleksander Kuzmič, Neža Dali, Eva Jakimoski, Tala Lumbar, Erika Borštnar

VIDEO: Sebastien Fraboulet-Čopko magicmarmelade

Slavko Trivković

Urška Ličef

Rada Kikelj

Eva Jakimoski, Julija Zupan

Tala Lumbar, Andrej Tomše, Thierno Diallo

Andrej Tomše, Thierno Diallo

Slavko Trivković

Slavko Trivković, Erika Borštnar

Slavko Trivković, Erika Borštnar

Slavko Trivković, Erika Borštnar

Neža Dali

Katjuša Kovačič, Kristina Debenjak, Aleksander Kuzmič

Katjuša Kovačič

MIZA ZA 4/TABLE FOR 4

Under professional surveillance of Jana Menger, Branko Potočan, Magdalena Reiter, Irena Tomažin and Sebastijan Horvat group Bitnamuun creates performance which is mixture of  movement, voice, and unusual usage of everyday objects.

Produkcija skupine Bitnamuun (http://www.bitnamuun.si)

2010 Španski Borci, 2011 Španski Borci, 2011 TEST festival Zagreb.

Radio Študent 08.06.2010 (Zala Dobovšek)

Skupina BITNAMUUN je konec prejšnjega tedna v Španskih borcih predstavila svoj peti projekt, tako imenovani fizično-gledališki omnibus MIZA ZA 4. Enajsterico so tokrat mentorsko podprli Jana Menger, Branko Potočan, Magdalena Reiter, Irena Tomažin in Sebastijan Horvat. Ravno ta pisanost posameznih poetik pa je tudi razlog za skrajno večplasten končni produkt.

Miza za 4 (izvedba Matic Bobnar, Alja Bulič, Tanja Cirman, Katja Florjanc, Urša Kanjir, Bernarda Kristan, Tini Rozman, Ines Šimunić, Slavko Trivković, Andreja Vezovnik in Miha Vlaj), ki sicer formalno deluje kot notranje neprekinjena, enotna predstava, je v svoji strukturi izrazito prepletena z različnimi odrskimi jeziki in kot taka pogosto podčrtana z iracionalnim, polzavednim podtonom. Dogajanje, ki iz ene tehnike – s tem pa tudi poetike, pogosto zdrsi v drugo skoraj neopazno, največkrat skoz nekakšen rahlo zaznan asociacijski kanal, je v svoji celovitosti pravzaprav zelo kompleksna kompozicija. Razmerja med glasovnimi, gibalnimi, predmetnimi in plesnimi materiali so skorajda enakovredno razporejena in pa v različnih variacijah spajanja ustvarjajo izjemno živahno žanrsko mešanico.

Vsekakor je ena izmed opaznejših izvajalskih delovanj eksperimentiranje z glasom oziroma govorom, ki ga skupina tako v dinamične kot statične prizore vnaša v obliki premišljenega množičnega mrmranja in njegovega stopnjevanja, ki iz začetnega šepetanja preide v gromek zven, čigar vzrok in namen nista razpoznavno določena. To pa pogosto vodi v vzpostavljanje tesnobno-mrakobnih potez, ki nas sicer spremljajo vsakodnevno, a nikoli v tako izčiščeni formi. Izvajalci se v različnih intervalih poigravajo z izmišljenim jezikom, repeticijo besed, skratka vsakršnim zastranitvam utečenega verbalnega komuniciranja in njihovim potencialom za vznik bizarnega, komičnega oziroma grotesknega vzdušja.

Celostna lepljenka načrtno razrahljanega logičnega sistema odrskih akcij se sestavlja skozi kolektivni ples, kjer predvsem in najbolj opazno dominira funkcija naslovnih miz, vendar pa se poleg abstraktne gibalno-plesne govorice pojavljajo tudi prizori z docela razumljivim podtekstom, t. i. smiselnim dogajalnim lokom napetosti, torej realno zasnovo vzroka in posledice. V tovrstnih scenah se pričakovano toliko bolj konkretno zasnujejo karakterne poteze vlog, njihove medsebojne relacije, napetosti in konflikti, ki pa se že naslednji hip razblinejo. Včasih se tudi žal začuti primanjkljaj dokončne izpeljave.

Miza za 4 tako neprestano preskakuje iz ene discipline v drugo, iz abstrakcije v docela konkretno dejanje, prav pri slednjem pa je najbolj prisotna tudi kritičnost do sodobnega ustroja sveta oziroma (naše) civilizacije. Le-to zdaj bolj, drugič manj učinkovito parodirajo, jo največkrat naslikajo skozi karikirano »kolektivno« situacijo. Z različnimi komentatorskimi silnicami se »spotaknejo« ob vrvež bizarnih trendov modne industrije, protikadilskega zakona, patetične drže ponosnih tujih in domačih narod(njak)ov  in puhlosti vsakdanjih obredov, kjer šteje predvsem izgled in bore malo namen ali vsebina.

Tokratna družbenokritična konotacija Bitnamuuna je zaradi gostote tehnik in številnih preskokov iz realističnih situacij v popolno abstrakcijo sicer manj neposredna in bolj mlačna v centralizaciji kakršne koli poante. Vsekakor pa so izvajalci pokazali širok razpon svojih telesnih zmožnosti in smisla za raznolikost avtorskih poetik. Ne glede na vse pa je v prvi vrsti še vedno najbolj viden in čuten prav njihov vedoželjen in radoživ skupinski duh – ki pa je to pot na nek način vseeno skrajno (racionalno) »neulovljiv«.

Mize je šla gledat Zala Dobovšek.

 

http://www.rtvslo.si/kultura/oder/fizicnogledaliski-omnibus-miza-za-4/231782

http://www.veza.sigledal.org/prispevki/drobtinica-la%C5%BEi-le%C5%BEi-na-mizi

 

 

 

foto: Sunčan Stone

VERTICAL

 

Uprizoritvene umetnosti na srečo niso omejene zgolj na ravno ploskev gledaliških desk, ulic in trgov. Že od nekdaj posegajo tudi v vertikalo.

To, vedno zanimivo vertikalo začnem raziskovati z Manco Uršič, katera si je veščine vertikalnega plesa nabirala v šoli Performers House na Danskem.

Luckily performing arts arent limited just on a flat surface of stage, street or square. Ever since it’s trying to go up!

I started  discovering the vertical with Manca Uršič, who gathered her skills of vertical dance in Performers House school in Denmark.

Viseče leteča situacija

Kamfest, 17.08.2011

Ideja in izvedba/ performers: Manca Uršič, Slavko Trivković

V sodelovanju s/ in collaboration with:  KD Priden Možic

 

PRELET

Slavko Trivković

rojen: 21.03.1983, Ljubljana

e-mail: slavkotrivkovic@gmail.com

Z gibom se prvič sreča leta 1997, ko začne obiskovati plesno šolo Mojce Horvat. Pod njenim (vojaški dril (-:) mentorstvom spoznava tehnike gledališkega plesa, predvsem Broadway theatre jazz-a. To znanje nadgrajuje na delavnicah pri bivši Mojčini učiteljici Judy Ann Bassing. V isti plesni šoli obiskuje delavnice klasičnega baleta pod mentorstvom Claudie Sovre in pa tudi sodobnejših plesnih tehnik z mentorjem Igorjem Sviderskim. Udeležuje se plesnih nastopov po Sloveniji in Evropi ter raznih TV snemanj (Podelitev Ježkovih nagrad,…)

Vidnejši projekti v katerih kot plesalec sodeluje Z Mojco H.:

  • (2007) O Snobih in druge zgodbe
  • (2008) “Street musical” STANICA ZOO (Otroci s postaje Zoo), ki nastane v koprodukciji s Srpskim narodnim pozorištem Novi Sad. Njvečje priznanje je predstava dobila na mednarodnem gledališkem festivalu Sterijino Pozorje 5.6.2008, ko so jo selektorji uvrstili v slavnostni finalni program.
  • (2009) Mjuzikl Briljantina, uspešnica iz Šentjakobskega gledališča, katere ponovitve so bile prilagojene in postavljene na oder Hale Tivoli in ljubljanskih Križank

Od leta 2007 do 2009 obiskuje in zaključi šolanje na ŠUGLI (Šola Uličnega Gledališča) v organizaciji gledališča Ane Monro. Tu se spozna z veščinami potrebnimi za ulično ustvarjanje: cirkuške in akrobatske spretnosti, manipulacija objektov, improvizacija in igra, scenaristika, kostumografija, gib in igra na ulici,… Šolanje poteka v obliki modulov, kjer sodeluje z različnimi mentorji: Ravil in Natalija Sultanova, Barbara Bulatović-Bula, Goro Osojnik, Matjaž Madjar, Andrej rozman-Roza, Gorazd Žilavec, Sebastjam Starič, Damir Leventić,Borut Cajnko, Meta Sever, Zlatko Kaučič, Craig Weston, Vincent de Lavenere, skupina Mimbre,…

Med Šolanjem nastane več uličnih predstav:

  •  Pekovska sodba/Šparkator; (2008 Ana Desetnica Ljubljana, Ana Desetnica Kamnik, Lent, Teden mladih Kranj, Mesto mladih Nova Gorica,…)
  •  Zofilija; (2008 Ana Mraz, 2009 Pozdrav iz Kotla, Otvoritev arhitekturnega projekta skupine Štajn
  • Delavci; (2009  Ana Mraz, Ana Desetnica, Lent)

Leta 2010 se pridruži fizično-gledališki skupini Bitnamuun, kjer obiskuje delavnice s priznanimi slovenskimi in tujimi plesalci: Jana Menger, Branko Potočan, Dušan Teropšič, Katja Legin, Luke Dunne, Nina Fajdiga, Magdalena Reiter, Rosana Hribar, Leja Jurišič, Gregor Luštek,…

Pod mentorstvom Branka Potočana, Irene Tomažin, Magdalene Reiter, Sebastjana Horvata ter Jane Menger skupina soustvari predstavo:

  • Miza za 4 (premiera-Španski Borci(2010), ponovitve-Španski Borci(2010, 2011), TEST festival Zagreb(2011)

Leta 2009 pristopi k skupini Cirkus Kansky.

Skupina Kansky je skupina mladih slovenskih ustvarjalcev, ki ima dinamični značaj, kar pomeni, da  njeni bazni člani, delujejo kot samostojni umetniki na različnih področjih, ki se ob vsaki priložnostno združijo. Ob vsakem projektu pa  stremijo k sodelovanju z raznolikimi mladimi ustvarjalci iz Slovenije in mednarodnega prostora.

Dela:

  •  Parada Kansky; (2009, Ana Desetnica)
  •  Glinena pot;  (2010, tovarana ROG)
  •  Obletnica Metelkove Mesto; (2010, akc Metelkova Mesto)
  • Ognjena inštalacija VERONIKA(kamniška); (2010, Ana Plamenita, kjer prejme 1. nagrado za najboljši ognjeni ambient na festivalu.
  • Cirkuške delavnice; (Ljubljana, Maribor)

Med odkrivanjem raznih oblik uprizoritvenih umetnosti ga ob gibu še posebej pritegneta ogenj in lutke, tako da ustvari svoj prvi avtorski projekt: Ognjeno-lutkovni spektakl:

  •  Veronika-legenda v ognju (2010, Kamnik).

Čez leto dni pa sledi še nadaljevanje:

  • S Faroniko nad Veroniko (2011, Srenjeveški dnevi v Kamniku).

Kot navdušenec nad ognjem pristopi k avdio vizualnemu eksperimentu v produkciji KD Priden Možic, kjer poskrbi za ognjene ambiente:

  • Čarostrelci (2010, Kamnik)

Še vedno v produkciji KDPM-ja se eksperiment s pomočjo skupine Altera prelevi v spektakl, zopet poskrbi za ognjene ambiente:

  • Čarostrelci (2011, Kamfest)

Pod mentorstvom Mance Uršič prične spoznavati radosti vertikalnega plesa (raziskovanje giba s pomočjo alpinistične opreme in navpičnih sten). Skupaj ustvarita performans:

  • Viseče leteča situacija (2011, Kamfest)